Ta teden je v znamenju konca proizvodnje Lamborghinija Gallarda: zadnjega italijanskega superšportnika z ročnim menjalnikom. Vredno si je zapomniti.
Mislim, da sem nostalgičen. Slučajno ne mislim tako, res sem prepričan. Ne vem, ali je to napaka ali vrlina – ne veš ne ... – a pri avtomobilih je ta občutek še bolj izrazit.Vesel sem, ko sedim za komando avtomobila iz drugega časa. Mehanska taktnost, bencinski hlapi in tipična trma tistih, ki se ne »tovorijo« v udobje sodobnega časa, me fascinirajo. Izkušnja vožnje je bolj intenzivna. O tem ni dvoma.
Prav zaradi teh in drugih prenovitev si je vredno ogledati test tega prav posebnega Lamborghinija Gallarda: vrhunskega italijanskega ročnega super-športa. Če je počasnejši od svojega "avtomatskega" brata? Seveda ja. Toda ali je tisočinka sekunde vredna romantike ob občutku, da smo mi tisti, ki popolnoma obvladujemo dogajanje? Morda pa tudi ne.
S koncem Lamborghinija Gallarda pomeni tudi konec neke dobe. Ena je bila tam, kjer je moški ukazal in med prsti in dlanjo čutil zobnike škatle.