Dragi moj Citroën AX,
Pišem ti ob koncu vseh teh let, ker te še vedno pogrešam. Zamenjal sem te, moj spremljevalec tolikih dogodivščin, toliko kilometrov, za ta švedski kombi.
Poskusi me razumeti. Imel je klimatsko napravo, bolj mišičast videz in močnejši motor. Toliko si mi obljubil, da sem te na koncu zamenjal. Pravzaprav mi je ponudila stvari, o katerih mi ni niti sanjalo. Priznam, da so bili tisti prvi poletni meseci fantastični, klimatska naprava se je izredno spremenila, močnejši motor pa je pospešil moje gibanje.
Sploh ne vem ali se še valjaš ali si našel "večni počitek" v klavnici avtomobilov.
Tudi moje življenje se je spremenilo. Potovanja so postala daljša, potovanja na univerzo so se zamenjala za potovanja v službo, povečala se je potreba po prostoru. Jaz sem se spremenil in ti si bil še vedno isti. Potreboval sem malo več stabilnosti (vaš hrbet ...) in spokojnosti (vaša zvočna izolacija ...). Zaradi vseh teh razlogov sem te spremenil. V moji garaži je prostora samo za en avto.
Težave so se začele kmalu zatem. Od takrat vsakič, ko vidim Citroën AX, pomislim na vas in naše dogodivščine. In takrat so se stvari začele narobe. Poskušal sem poustvariti v svojem novem »švedščini« zabavne trenutke, ki sem jih imel z vami, vendar ni isto.
Bili ste grablje, ona je zelo nadzorovana. Pri vas sem bil na lastno odgovornost, pri njej imam vedno poseg elektronskih sistemov. Imeli ste čisto prevodnost, ima filtrirano prevodnost. Niste bili superšportni avtomobil – vaš motor ni imel več kot 50 KM. Toda predan način, kako ste plezali v rotaciji po stranskih cestah, po katerih smo potovali v iskanju teh ovinkov (in kakšnih ovinkov!), je pomenilo, da sem v moji domišljiji na krovu nekaj močnejšega.
Danes, ko je moje življenje bolj stabilizirano, te spet iščem. O tebi pa ne vem nič, žal nikoli več nismo prečkali "svetilnikov" na cesti. Sploh ne vem, ali se še valjaš ali si našel "večni počitek" v klavnici avtomobilov — kuščar, kuščar, kuščar!
Želim ti povedati, da te spet iščem. Rada bi vedela, kam greš, kako si bil… kdo ve, če nimamo še nekaj tisoč kilometrov, ki jih moramo prehoditi skupaj. Upam! V vsakem primeru si bil in boš vedno moj prvi avto.
Od voznika, ki te ne pozabi,
William Costa
OPOMBA: Na poudarjeni fotografiji sta igralca v tej romantični zgodbi o »štirih kolesih« na dan, ko sta se razšla. Od takrat nisem nikoli več videl svoje sekire. Prijatelj mi je povedal, da ga je videl blizu Corucheja (Ribatejo). Postrigla sem si tudi lase.