BMW in Daimler tožijo nemški okoljevarstveniki

Anonim

Tožbo proti BMW in Daimlerju je vložila nevladna organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH), ker ni hotela "zaostriti" svojih ciljev za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2).

Greenpeace (nemški oddelek) v sodelovanju z aktivistko Fridays for Future Claro Mayer preučuje podobno tožbo proti Volkswagnu. Vendar je nemški skupini dal rok za odgovor do naslednjega 29. oktobra, preden se je odločila, ali bo formalno nadaljevala s postopkom.

Ti procesi nastanejo po dveh odločitvah, sprejetih maja lani. Prvi je prišel iz nemškega ustavnega sodišča, ki je razglasilo, da okoljski zakoni države ne zadostujejo za zaščito prihodnjih generacij.

BMW i4

V tem smislu je izdal proračune emisij ogljika za glavne sektorje gospodarstva, povečal odstotek zmanjšanja emisij do leta 2030 s 55 % na 65 % glede na vrednosti iz leta 1990 in navedel, da mora Nemčija kot država biti nevtralna glede ogljika. leta 2045.

Druga odločitev je prišla iz sosednje države Nizozemske, kjer so okoljske skupine dobile tožbo proti naftni družbi Shell, ker ni storila dovolj, da bi ublažila vpliv svoje dejavnosti na podnebje. Prvič je bilo zasebnemu podjetju zakonsko naloženo zmanjšanje emisij.

Mercedes-Benz EQE

Kaj hoče DUH?

DUH želi, da se tako BMW kot Daimler pravno zavežeta, da bosta do leta 2030 ukinila proizvodnjo avtomobilov, ki uporabljajo fosilna goriva, in da emisije iz njihovih dejavnosti ne bodo presegle njune kvote pred tem rokom.

Ta dolgovana kvota je rezultat zapletenega izračuna. V poskusu poenostavitve je DUH prišel do vrednosti za vsako podjetje, ki temelji na vrednostih, ki jih je predlagal Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), o tem, koliko CO2 lahko še izpustimo po vsem svetu, ne da bi se Zemlja segrela za več kot 1,7 ºC ter o emisijah vsakega podjetja v letu 2019.

Po teh izračunih tudi ob upoštevanju napovedi BMW in Daimlerja glede zmanjšanja emisij ne zadostujejo, da bi ostali v mejah »proračunskih vrednosti ogljika«, kar lahko pomeni, da nekatere omejitve življenjskega sloga sedanjega generacije se lahko podaljšajo in poslabšajo za prihodnje generacije.

BMW 320e

Spomnimo, Daimler je že napovedal, da namerava od leta 2030 izdelovati samo električne avtomobile in da bo od leta 2025 imel električno alternativo za vse svoje modele. BMW je tudi izjavil, da želi do leta 2030 50 % njegove svetovne prodaje predstavljati električna vozila, hkrati pa zmanjša svoje emisije CO2 za 40 %. Končno Volkswagen pravi, da bo leta 2035 prenehal proizvajati vozila, ki uporabljajo fosilna goriva.

V odgovoru na tožbo je Daimler dejal, da za primer ne vidi nobene utemeljitve: »Že dolgo smo jasno izjavljali o naši poti do podnebne nevtralnosti. Naš cilj je, da do konca desetletja postanemo popolnoma električni – kadar koli dopuščajo tržne razmere.”

Mercedes-Benz C 300 in

BMW se je odzval na podoben način in izjavil, da so njegovi podnebni cilji med najboljšimi v panogi, njegovi cilji pa so v skladu z njegovo ambicijo, da globalno segrevanje zadrži pod 1,5°C.

Pri Volkswagnu so nazadnje sporočili, da bodo primer obravnavali, a "pregon posameznih podjetij ne vidi kot ustrezen način soočanja z izzivi družbe".

In zdaj?

Ta tožba DUH proti BMW in Daimlerju ter morebitna tožba Greenpeacea proti Volkswagnu je pomembna, saj bi lahko pomenila pomemben precedens, prav tako pa zavezuje podjetja, da na sodišču dokažejo, da so njihovi cilji zmanjšanja emisij tako strogi, kot trdijo.

Če zmaga DUH, lahko ta in druge skupine napredujejo z enakimi procesi za podjetja na področjih, ki niso avtomobilska, kot so letalske družbe ali proizvajalci energije.

Zadeva je zdaj v rokah nemškega okrožnega sodišča, ki bo odločilo, ali je treba postopek nadaljevati ali ne. Če bo odločitev pritrdilna, se bosta morala tako BMW kot Daimler zagovarjati s predložitvijo dokazov zoper obtožbe, ki ji bo sledila pisna razprava med obema stranema.

Do končne odločitve je morda še dve leti, a dlje ko traja, večje je tveganje za BMW in Daimler, če izgubita. Ker do leta 2030 ostane manj časa za izpolnjevanje zahtev sodišča.

Vir: Reuters

Preberi več