THE Hyundai Nexus predstavlja drugo generacijo vozil na gorivne celice oziroma vodikove gorivne celice južnokorejskega proizvajalca. In trenutno se zdi, da ni dovolj za naročila.
Zaradi omejitev, ki obstajajo na večini trgov, ko gre za infrastrukturo za tovrstna vozila, je Hyundai v letu 2019 nameraval prodati le 1500 Nexo. Skromno število, morda preveč — samo v Južni Koreji je naročil 5500.
Nepričakovana količina za proizvajalca, ki je bil prisiljen zmanjšati število Hyundai Nexo, namenjenih v Združene države Amerike in Evropo, da bi zadovoljil domače povpraševanje.
Uspeh je v veliki meri posledica spodbujevalnega programa, ki trenutno obstaja v Južni Koreji za vozila na vodikove gorivne celice, zato je za zdaj naročilo, da se to povpraševanje zadovolji.
Naročite se na naše novice
To pravi vodja Hyundaijevega podjetja za vozila z gorivnimi celicami, dr. Sae-Hoon Kim, v izjavah za Autocar: »Narediti moramo tisto, kar je s poslovnega vidika najbolj smiselno, in z dobrimi subvencijami, ki so na voljo v Koreji, ki lahko kadar koli umaknjen, je bila sprejeta odločitev za izpolnitev teh naročil«.
Druga posledica je odločitev o povečanju tudi proizvodnje vozil na vodikove gorivne celice, med katere spada tudi Nexus, do 40 tisoč enot na leto.
Številke so še vedno zelo majhne, tudi če jih primerjamo z električnimi vozili na baterijski pogon, vendar je po besedah Sae-Hoon Kima ta vrsta vozil vse bolj bližje komercialnemu preživetju: »Približno 200.000 enot na leto imamo dovolj za nakup materialov, ki jih potrebo po ceni, ki bi postavila avtomobil na vodik izenačen z današnjim električnim avtomobilom na baterijski pogon,« sklene, »pri tempu trenutnega povpraševanja vidim, da se bo to zgodilo v naslednjih petih letih«.
Hyundai Nexo smo imeli priložnost voziti že med njegovo predstavitvijo — glejte spodnji videoposnetek — in od tam smo odšli prepričani — ko ga vozimo, se obnaša kot električni, saj je, vendar nima pomanjkljivosti teh ko govorimo o polnjenju ali avtonomiji.
Problem je predvsem v oskrbovalni infrastrukturi, ki je omejena ali pa sploh ni, kot je primer na Portugalskem. Zato se pri nas ne trži.